CCJE(2013)4
15. november 2013
POSVETOVALNI SVET EVROPSKIH SODNIKOV
(CCJE)
|
MNENJE ŠT. (2013) 16 O ODNOSIH MED SODNIKI IN ODVETNIKI sprejeto na 14. plenarnem zasedanju CCJE (Strasbourg, 13.–15. november 2013) |
I. UVOD
1. Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE) se je v skladu z nalogami in pristojnostmi, ki mu jih je zaupal Odbor ministrov, odločil, da za leto 2013 pripravi Mnenje o odnosih med sodniki in odvetniki, zato da doseže boljšo kakovost in učinkovitost pravosodja.
2. Mnenje je bilo pripravljeno na podlagi prejšnjih mnenj CCJE in ustreznih uradnih dokumentov Sveta Evrope, zlasti Evropske listine o zakonski ureditvi položaja sodnikov sodnike (1998), Magne Carte sodnikov (2010) in Priporočila Odbora ministrov CM/Rec(2010)12 o sodnikih: neodvisnost, učinkovitost in odgovornosti. V mnenju so upoštevana tudi Temeljna načela OZN o neodvisnosti sodstva (1985), Temeljna načela OZN o vlogi odvetnikov (1990), Bangalorska načela ravnanja v pravosodju (2002) in Komentar Skupine za integriteto pravosodja (Judicial Integrity Group) o bangalorskih načelih (2007). Poleg tega je zasnovano na delih Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), zlasti Kodeksa ravnanja evropskih odvetnikov (1998, naknadno spremenjen 2002 in 2006) in Listine temeljnih načel evropskega pravnega poklica (2006).
V mnenju so upoštevani odgovori držav na vprašalnik in poročilo, ki ju je sestavila znanstvena strokovna sodelavka Natalie FRICERO (Francija), prispevki konference iz Pariza v skupni organizaciji CCJE in pariške odvetniške zbornice 7. novembra 2012 ter konference iz Rima, ki so jo 13. junija 2013 organizirali CCJE, italijanski Visoki svet za pravosodje in Državni odvetniški svet Italije.
Med pripravo tega mnenja se je CCJE posvetoval tudi s CCBE.
II. VLOGA SODNIKOV IN ODVETNIKOV PRI DELOVANJU PRAVOSODJA
3. Države z uveljavljeno vladavino prava naj svoje pravosodne sisteme organizirajo tako, da bosta prevladujoča vloga prava ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin zagotovljena v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: konvencija) in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: Sodišče). Tako sodniki kot odvetniki igrajo ključno vlogo, da se ta cilj uresniči kar najbolje.
CCJE je že priznal bistveno vlogo sodelovanja med različnimi strankami, vključenimi v primerno delovanje pravosodja, in njihov medsebojni vpliv. Tako je CCJE v 10. točki Mnenja št. 12 (2009) potrdil, da je delitev skupnih pravnih načel in etičnih vrednot med vse strokovnjake, udeležene v sodnem postopku, bistvenega pomena za pravilno delovanje pravosodja.
4. Sodniki in odvetniki imajo v sodnem postopku različne vloge, vendar je prispevek obeh poklicev potreben zaradi doseganja poštenih in učinkovitih rešitev v vseh sodnih postopkih v skladu z zakonom.
5. Drugi odstavek Temeljnih načel OZN o neodvisnosti sodstva določa, da mora sodstvo o zadevah odločati nepristransko, na podlagi dejstev in v skladu z zakoni, brez omejitev, neprimernih vplivov, napeljevanja, pritiskov, groženj ali vmešavanja, neposrednega ali posrednega, s katere koli strani ali iz kakršnih koli vzrokov. Šesti odstavek istega dokumenta navaja, da načelo neodvisnosti zavezuje sodstvo in ga pooblašča, da zagotavlja, da se sodni postopki vodijo pošteno in da se spoštujejo pravice udeleženih strank.
V Mnenju št. 1 (2001) je CCJE poudaril, da neodvisnost sodstva ni njegova posebna pravica ali privilegij v interesu sodnikov, temveč prvi pogoj za obstoj vladavine prava in jamstvo za tiste, ki iščejo in pričakujejo pravico.
6. V sklopu poklicne obveznosti obrambe pravic in interesov svojih strank morajo tudi odvetniki odigrati svojo temeljno vlogo pri poštenem delovanju pravosodja. Šesti odstavek Komentarja k Listini temeljnih načel evropskega pravnega poklica združenj CCBE določa odvetnikovo vlogo tako: "Vloga odvetnika, najsi bo to posameznik, družba ali država, je, da nastopa kot zaupni svetovalec in zastopnik svoje stranke, kot poklicni strokovnjak, ki ga spoštujejo tretje strani, in kot neizogibni udeleženec poštenega delovanja pravosodja. Z utelešenjem vseh naštetih elementov odvetnik, ki vestno služi interesom svoje stranke in ščiti njene pravice, izpolnjuje tudi naloge odvetnika v družbi – ki so odlaganje in preprečevanje sporov, zagotavljanje, da bodo spori rešeni v skladu s priznanimi načeli civilnega, javnega ali kazenskega prava ob dolžnem upoštevanju pravic in interesov, podpiranje nadaljnjega razvoja prava in obramba svobode, pravice in vladavine prava". Kakor je navedeno v odstavku 1.1 Kodeksa ravnanja evropskih odvetnikov CCBE, je spoštovanje odvetnikove poklicne funkcije osnovni pogoj za obstoj vladavine prava in demokracijo v družbi. Temeljna načela OZN o vlogi odvetnikov navajajo, da ustrezno varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, do katerih so ljudje upravičeni, najsi gre za ekonomske, socialne ali kulturne pravice ali svoboščine, zahteva, da imajo vse osebe dejanski in učinkovit dostop do pravnih storitev, ki jih omogoča neodvisen pravni poklic. Načelo št. 12 določa, da morajo odvetniki vedno skrbeti za čast in dostojanstvo svojega poklica kot bistvena dejavnika v delovanju pravosodja.
7. Sodniki in odvetniki morajo biti neodvisni pri izpolnjevanju svojih nalog in tudi neodvisni eden od drugega, kar mora biti jasno razvidno. Njihovo neodvisnost potrjujejo zakon in etična načela, ki jih sprejmeta obe stroki. CCJE pojmuje tako neodvisnost kot nujno potrebno za pravilno delovanje pravosodja.
CCJE se sklicuje na 7. točko Priporočila CM/Rec (2010)12, po kateri bi bilo treba neodvisnost sodnikov zagotoviti na najvišji mogoči pravni ravni. Na enak način bi bilo treba zagotoviti neodvisnost odvetnikov.
8. CCJE se sklicuje na 12. točko Priporočila CM/Rec (2010)12, po kateri naj sodniki in sodstvo, zaradi omogočanja učinkovitega in uspešnega delovanja pravosodja, ne glede na svojo neodvisnost vzdržujejo konstruktivne delovne odnose z institucijami in javnimi organi, vključenimi v vodenje in upravljanje sodišč, ter z vsemi strokovnjaki, katerih naloge so povezane z delom sodnikov.. Konstruktivni odnosi so enako potrebni v sodnih postopkih zaradi doseganja poštenih in učinkovitih rešitev v zadevnem pravnem postopku.
9. Razlikovati je mogoče med dvema področjema odnosov med sodniki in odvetniki:
– na eni strani so odnosi med sodniki in odvetniki, ki izhajajo iz postopkovnih načel in pravil vsake države ter imajo neposreden vpliv na učinkovitost in kakovost sodnih postopkov. V sklepnih ugotovitvah in priporočilih, navedenih v Mnenju št. 11 (2008) o kakovosti sodnih odločb, je CCJE poudaril, da je standard kakovosti sodnih odločb nedvomno rezultat sodelovanja številnih akterjev pravosodnega sistema;
– na drugi strani so odnosi, ki izhajajo iz poklicnega ravnanja sodnikov in odvetnikov in ki zahtevajo vzajemno spoštovanje vlog druge strani ter konstruktivni dialog med sodniki in odvetniki.
III. IZBOLJŠANJE POSTOPKOVNIH ODNOSOV, DIALOGA IN KOMUNICIRANJA MED POSTOPKI
10. Sodniki in odvetniki med seboj delijo temeljno obveznost, namreč spoštovanje skladnosti s postopkovnimi pravili in načeli poštenega sojenja.
CCJE izraža mnenje, da konstruktivni odnosi med sodniki in odvetniki izboljšujejo kakovost in učinkovitost sodnih postopkov. So tudi v pomoč pri odzivanju na potrebe strank: stranke v sporu pričakujejo, da bodo one in njihovi odvetniki, slišani od sodnikov in odvetnikov pa, da bodo skupaj prispevali k pošteni rešitvi njihove zadeve v skladu z zakoni in v razumnem času.
11. Vendar sta kakovost in učinkovitost sodnih postopkov odvisni predvsem od ustrezne postopkovne zakonodaje in pravil o temeljnih vidikih postopka v civilnih, kazenskih in upravnih zadevah. Države bi morale vpeljati določbe, ki bodo skladne s 6. členom konvencije. Proces njihovega oblikovanja bi moral vključevati posvetovanje s sodniki in odvetniki, vendar ne zaradi interesov obeh poklicev, temveč v prid poštenega delovanja pravosodja. Pomembno je tudi posvetovanje z uporabniki sodišč. Bistvenega pomena je še, da se omenjeni postopkovni okviri redno ocenjujejo in po potrebi posodobijo ter da so sodniki, odvetniki in uporabniki sodišč vključeni v ta proces.
12. CCJE meni, da bi morala omenjena zakonodaja sodnikom zagotavljati tako orodje, ki bi jim omogočalo uveljavljanje načel poštenega sojenja in preprečevanje nepotrebnih zaostankov ali nezakonite taktike zavlačevanja. Taka zakonodaja bi morala biti dovolj trdna ter zagotavljati jasne in poštene časovne omejitve, hkrati pa dopuščati potrebno prožnost.
13. Postopkovna pravila so bistveno orodje za reševanje pravnih sporov. Postopkovna pravila določajo ustrezne vloge sodnikov in odvetnikov. Pomembno je, da oboji, sodniki in odvetniki, dobro poznajo in razumejo ta pravila, kar je v prid poštenega in pravočasnega reševanja postopkov.
14. Smernice, dogovorjene na institucionalni ravni, so lahko koristne za spodbujanje sodelovanja in dialoga. CCJE meni, da bi sodišča morala spodbujati uveljavljanje dobrih praks kot plod dogovorov med sodišči in odvetniškimi zbornicami. Dogovori o upravljanju in vodenju postopkov so bili sklenjeni v mnogih pravosodnih sistemih v različnih oblikah.[1] CCJE potrjuje, da bi taki postopkovni dogovori morali biti v skladu s postopkovnim pravom in biti javno objavljeni zaradi zagotavljanja preglednosti odvetnikom in strankam v sporu.
15. Postopkovna pravila so v praksi, ne glede na to, ali gre za civilne, kazenske ali upravne zadeve, pogosto zapletena ter dopuščajo različne stopnje v postopkih in vmesne pritožbe. To lahko povzroči nerazumne zaostanke in visoke stroške strankam in družbi na splošno. CCJE močno podpira prizadevanje, da se analizirajo in ocenijo obstoječa postopkovna pravila v državah članicah ter po potrebi oblikujejo preglednejša in ustreznejša pravila.
Mednarodna izmenjava izkušenj med sodniki in odvetniki bi morala podpirati razvoj "najboljših praks" na področju postopkovnih pravil. Seveda je pri tem treba upoštevati različne družbene in pravne tradicije držav.
16. Sodnikom in odvetnikom bi moral biti, kolikor je le mogoče, zagotovljen enak dostop do podatkov postopkovnega in materialnega prava ter do poglavitne sodne prakse . CCJE se sklicuje na 24. točko svojega Mnenja št. 14 (2011), po katerem bi sodstvo moralo na spletu zagotavljati razpoložljivost sodne prakse ali vsaj najpomembnejših odločb i) brezplačno, ii) v lahko dosegljivi obliki in iii) ob upoštevanju varstva osebnih podatkov.
17. Sodniki in odvetniki morajo sodelovati pri odzivanju na potrebe strank. Zato CCJE meni, da je pomembno zagotoviti načrtovanje zaslišanj in postopkovnih koledarjev zaradi omogočanja učinkovitega sodelovanja med sodniki in odvetniki, kar je v interesu strank. Sodniki in odvetniki morajo sodelovati pri omogočanju prijateljskih poravnav v interesu strank. Z Mnenjem št. 6 (2004) je CCJE priporočil oblikovanje dogovorov za prijateljsko reševanje zadev. Skupno usposabljanje lahko izboljša razumevanje ustreznih vlog sodnikov in odvetnikov pri prijateljskem reševanju sporov v postopkih konciliacije in mediacije.
18. Za zagotavljanje hitrosti in učinkovitosti postopkov je treba vzpostaviti ustrezen način komuniciranja med sodišči in odvetniki. CCJE meni, da bi morale države vpeljati sisteme, ki omogočajo računalniško podprto komuniciranje med sodišči in odvetniki, da bi izboljšale storitve za odvetnike in jim olajšale seznanjanje s postopkovnim statusom zadev. CCJE v Mnenju št. 14 (2011) "Pravosodje in informacijske tehnologije" ugotavlja, da te tehnologije igrajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju podatkov sodnikom, odvetnikom in drugim deležnikom v pravosodnem sistemu, pa tudi javnosti in medijem.
IV. RAZVOJ VZAJEMNEGA RAZUMEVANJA IN SPOŠTOVANJA VLOGE VSAKOGAR – ETIČNA NAČELA
19. Tako sodniki kot odvetniki imajo svoj lastna etična načela. Vsekakor pa imajo več skupnih etičnih načel, na primer delovanje v skladu z zakoni, poklicna tajnost, integriteta in dostojanstvo, spoštovanje pravdnih strank, strokovnost, poštenost in vzajemno spoštovanje.
20. Etična načela sodnikov in odvetnikov bi morala obravnavati tudi odnose med poklicema.
Glede sodnikov je CCJE v 23. točki Mnenja št. 3 (2002) navedel, da morajo sodniki na ustrezen način upoštevati vse osebe (na primer stranke, priče, odvetnike) brez razlikovanja, ki bi imelo protipravno podlago ali ki bi bilo nezdružljivo s primernim opravljanjem njihovih funkcij.Točka 5.3 Bangalorskih načel določa, da mora sodnik svoje sodne naloge izpolnjevati ob primernem upoštevanju vseh oseb, kot so stranke, priče, sodno osebje in sodni kolegi, brez razlikovanja na kateri koli podlagi, ki je brez pomena za pravilno opravljanje takih nalog. Sodnik mora vzdrževati red in dostojanstvo razprave v vseh postopkih pred sodiščem ter biti potrpežljiv, dostojanstven in spoštljiv do pravdnih strank, porotnikov, prič, odvetnikov in drugih, na katere se obrača po uradni dolžnosti.
Glede odvetnikov točke 4.1, 4.2, 4.3 in 4.4 Kodeksa ravnanja evropskih odvetnikov CCBE vsebujejo načela: odvetnik, ki nastopi ali sodeluje v zadevi pred sodiščem, mora spoštovati pravila ravnanja, ki se uporabljajo na tem sodišču. Vedno mora upoštevati pošteno vodenje postopka. Ob hkratnem ohranjanju spoštovanja in spoštljivosti do sodišča mora častno in pogumno braniti interese stranke brez upoštevanja svojih lastnih interesov ali posledic zanj/zanjo ali za katero drugo osebo. Odvetnik sodišču ne sme nikoli zavestno sporočati lažnih ali zavajajočih podatkov.
21. CCJE meni, da bi morali odnosi med sodniki in odvetniki temeljiti na vzajemnem razumevanju vloge vsakogar, na vzajemnem spoštovanju in na neodvisnosti v odnosu enih do drugih.
CCJE v skladu z navedenim meni, da je treba razvijati dialog in izmenjave med sodniki in odvetniki o vprašanju njihovih medsebojnih odnosov na državni in evropski institucionalni ravni. Pri tem je treba upoštevati etična načela sodnikov in odvetnikov. CCJE v tem pogledu spodbuja opredelitev skupnih etičnih načel, kot so dolžnost neodvisnosti, dolžnost ob vsakem času podpirati vladavino prava, sodelovanje zaradi zagotavljanja poštenega in hitrega vodenja postopkov ter stalno poklicno usposabljanje. Za ta proces bi morali biti odgovorni poklicna združenja in neodvisni vodstveni organi sodnikov in odvetnikov.
22. Izobraževalne konference za sodnike in odvetnike bi morale obravnavati njihove vloge in odnose s splošnim ciljem spodbujanja poštenega in učinkovitega reševanja sporov ob hkratnem upoštevanju neodvisnosti obeh strani. CCJE se sklicuje na 10. točko svojega Mnenja št. 12 (2009), po kateri bi, kjer je primerno, skupno izobraževanje sodnikov, javnih tožilcev in odvetnikov o temah splošnega interesa lahko prispevalo k doseganju pravosodja najvišje kakovosti.
23. V državah članicah Sveta Evrope se sodniki izbirajo različno. CCJE se sklicuje na poglavje 11.1 poročila CEPEJ "Vrednotenje evropskih pravosodnih sistemov – izdaja 2012". V nekaterih državah se sodniki izberejo med izkušenimi odvetniki. V drugih državah si sodniki in odvetniki ne delijo skupne poklicne poti. V teh državah je razvijanje medsebojnega razumevanja med poklicema še posebno pomembno. Ena od mogočih poti za spodbujanje omenjenega razumevanja bi bilo lahko organiziranje pripravništva za sodniške pripravnike v odvetniških družbah in za odvetniške pripravnike na sodiščih. V takih primerih je bistveno, da imajo zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ustrezno jamstvo ter da se pripravništvo organizira pregledno.
24. Odnosi med sodniki in odvetniki bi morali vedno ohranjati nepristranskost sodišča in podobo te nepristranskosti. Sodniki in odvetniki naj se tega v celoti zavedajo, omenjeno nepristranskost pa naj varujejo ustrezna postopkovna in etična pravila.
25. Sodniki in odvetniki imajo pravico do svobode izražanja v skladu z 10. členom konvencije.
Ne glede na to morajo sodniki ohranjati zaupnost odločitev sodišč in svojo nepristranskost, kar med drugim pomeni, da se morajo vzdržati komentarjev o sodnih postopkih in delu odvetnikov.
Tudi svoboda izražanja odvetnikov ima,, kakor je določeno v drugem odstavku 10. člena konvencije, svoje omejitve zaradi ohranjanja avtoritete in nepristranskosti sodstva.[2] Spoštovanje poklicnih kolegov, spoštovanje vladavine prava in poštenega delovanja pravosodja – načeli h in i Listine temeljnih načel evropskega pravnega poklica CCBE – zahtevajo odrekanje škodljivim kritikam kolegov, posameznih sodnikov ter sodnih postopkov in odločb.
V. PRIPOROČILA
CCJE ponovno potrjuje, da je "delitev skupnih pravnih načel in etičnih vrednot med vsemi strokovnjaki, ki sodelujejo v sodnem postopku, bistvenega pomena za pravilno delovanje pravosodja", in izdaja ta priporočila:
I. CCJE priporoča, naj države uveljavijo primerne postopkovne določbe, ki morajo opredeliti dejavnosti sodnikov in odvetnikov ter sodnike pooblastiti za učinkovito uresničevanje načel poštenega sojenja in preprečevanje nezakonite taktike zavlačevanja v zadevah strank. Priporoča tudi, da se pri oblikovanju teh določb opravijo posvetovanja s sodniki, odvetniki in uporabniki sodišč ter da se ti postopkovni okviri redno ocenjujejo.
II. CCJE podpira mednarodno izmenjavo izkušenj med sodniki in odvetniki, zato da se razvijejo "najboljše prakse" na področju postopkovnih pravil, vendar ob upoštevanju različnih družbenih in pravnih tradicij zadevnih držav.
III. CCJE priporoča, naj sodniki v okviru zadevnih postopkovnih zakonov organizirajo naroke o vodenju zadeve, na katerih naj ob posvetovanju s strankami oblikujejo postopkovne koledarje, na primer z navedbo različnih faz postopka, določanjem razumnih in primernih rokov ter določitvijo načina in časovnega okvira za podajanje pisnih in ustnih vlog ter dokazov.
IV. CCJE priporoča vzpostavitev komunikacijskih povezav med sodišči in odvetniki. Sodnikom in odvetnikom mora biti omogočeno komuniciranje na vseh stopnjah postopka. CCJE meni, da bi morale države uvesti sisteme, ki omogočajo računalniško podprto komuniciranje med sodišči in odvetniki.
V. Za odzivanje na potrebe strank CCJE priporoča oblikovanje dogovorov za prijateljsko poravnavo sporov. Poleg tega meni, da je razumevanje ustreznih vlog sodnikov in odvetnikov pri prijateljski poravnavi s konciliacijo ali mediacijo ključni dejavnik za razvoj takega pristopa in da bi bilo treba, kolikor je le mogoče, zagotoviti skupno usposabljanje o različnih načinih takih poravnav.
VI. CCJE priporoča vzpostavitev dialoga in izmenjav med sodniki in odvetniki na institucionalni ravni (državni in mednarodni) glede vprašanja njihovih medsebojnih odnosov ob polnem upoštevanju etičnih načel obojih. Tak dialog naj olajša medsebojno razumevanje in spoštovanje vloge, ki jo ima vsaka stran ob upoštevanju neodvisnosti sodnikov in odvetnikov.
VII. CCJE meni, da skupno usposabljanje sodnikov in odvetnikov o temah skupnega interesa, kjer je to primerno, lahko izboljša kakovost in učinkovitost sodnih postopkov.